113 letna kulturna dediščina podlaga za gradnjo nove 100 letne tradicije Peka

Peko ni doživel preporoda takoj po letu 1990, ko so se odprle meje Jugoslavije in je začela tudi pri nas delovati konkurenca trga. Namesto da bi na temelju takrat skoraj 100 letne tradicije naredili črto, zastavili na novo glede na nove tržne razmere, so nadaljevali po starem in so Peku podaljševali agonijo do letos, ko so ga spravili na kolena.

To, kar bi morali narediti že v prvih letih po letu 1990, je treba narediti zdaj ali pa bo Peko za vedno pozabljen, na smetišču zgodovine. No, nekaj bo ostalo v muzeju v Tržiču, kjer se tam zaposleni trudijo za to, da bodo naslednji rodovi videli, kakšna je bila naša kultura in tradicija na področju čevljarstva.

Zato zdaj delamo nove temelje na 113 let kulturne dediščine Peko. Gre za to, da upoštevamo vsa pomembna dognanja mojstrov čevljarstva iz preteklosti, tudi nekatere pomembne že uporabljane elemente vrnemo v življenje, da bodo čevlji znova kvalitetni in trajnostni. Vse, kar je uporabnih elementov iz 113 letne tradicije, obdržimo, a pripeljemo ter vtkemo v novo tradicijo, ki jo gradimo zdaj, vse, kar je možno uporabiti za prihodnost. Nekaj takega je ustanovitelj Peka naredil leta 1903. Iz temnih delavnic je povabil k skupnemu sodelovanju samostojne mojstre, da so potem skupaj z združevanjem znanja in sposobnosti ter tudi tradicije začeli s serijsko izdelavo čevljev.

V simbiozi z vsemi sodelujočimi postavljamo nove temelje P - eko kooperative, da se na ta temelj zgradi nekaj, kar bo stalo in delovalo naslednjih vsaj 100 let. To pomeni preporod Peka in v vseh pogledih prilagojen na današnji moderen čas, usmerjen v prihodnost z namenom, da postanemo vodilna sila pri oblikovanju trendov v prihodnosti, kar se tiče oblik, kakovosti, inovativnosti, drugačnih zdravih materialov in udobnosti ter krožnega gospodarjenja, ki bo vse bolj pomembno.

Če naredimo samo nekaj, kar že je in kar danes šteje, smo zamudili nekaj desetletij. Trudimo se po najboljših močeh pripraviti temeljne podlage, da bo vsem naprednim in osveščenim ljudem jasno, kakšne izdelke bodo dobili, ko bo Peko znova na trgu in se bo začel preporod Peka skozi P – eko kooperativo. Prepričani smo, da je samo s takim delovanjem in vero možen nov uspešen preboj Peka. Na ta način in s to vero želimo in bomo zgradili blagovno znamko Peko, seveda prerojeno tudi v svoji novi grafični podobi, ki bo sinonim za kakovost, trajnost, udobje, lepe oblike, funkcionalnost, za čiste materiale in krožno gospodarjenje. Pa ne samo to, ker pogoj, da to storimo, so in bodo naši medčloveški odlični odnosi in iz tega izhajajoča srčnost za napredek in razvoj P- eko kooperative.

To pomeni, da bi že zdavnaj lahko naredili nekaj prototipov, a le-ti ne bi izhajali iz celotne VIZIJE in STRATEGIJE za gradnjo nove, recimo neskromno 100 letne tradicije. Če bi naredili to napako, se je nikoli več ne bi dalo popraviti. Morda bi na začetku celo uspeli, a padec bi bil strm in boleč. Ne želimo ponavljati napak drugih, raje gremo preudarno, modro, a vseeno odločno narediti, kar smo si zastavili. Četudi medijev ta nečloveški napor nekaj entuziastov pač ne zanima.

V ponedeljek se bo zgodil sestanek s stečajno upraviteljico gospo Tamše, saj nas vabi, naj najamemo poslovne prostore, stroje in opremo v Tržiču. To bi se moralo zgoditi že 3. maja letos, pa je ves čas to preprečevala iz nam znanih razlogov, a o tem tukaj zaenkrat ne bomo razpredali. Če bo volja večine sodelujočih, ki jih imamo v mislih, takšna, se bo kreativna izdelovalnica zgodila v proizvodni stavbi Petra Kozine v Tržiču. Dinamika, ki jo imamo začrtano po onemogočanju do sedaj, je prilagojena tako, da pripravimo vse teoretične podlage do konca leta ali še kakšen dan v januar, ko bomo po končanem tem delu že natančno vedeli, za koga konkretno bomo delali, koga konkretno bomo nagovarjali. Ko bo to jasno, bodo s sodelujočimi oblikovalci v kreativni izdelovalnici začele nastajati skice, po dokončnih odločitvah pa tudi prototipi in zbiranje naročil v prednaročilu z določenim popustom. Posameznikom in grosistom. Imamo še eno možnost, da do primernih prototipov pridemo prej, a o tem tukaj ne bomo govorili, ker ima veliki brat velika ušesa in tudi možnost postavljanja novih preprek.  

Razložili smo že večkrat, da ni vse v naših rokah, da so tukaj odločevalci, ki odločajo tako ali drugače. Kar odločijo, je prav, mi se moramo temu pač prilagajati. Ovire preskočiti, obiti ali pa jih podreti. Želimo ohranjati slovensko stoletno čevljarsko kulturno dediščino in graditi novo tradicijo na opisanih podlagah. Če je to kaj slabega, naj že nekdo pove, pa že nehajmo slepomišiti. V Sloveniji obstaja dovolj uporabnega znanja, izkušenj in volje na tem področju, da naredimo, kar je najboljše možno na področju čevljarstva. Če tega ne bi bilo, bi ne bilo naših naporov, da združimo vso pozitivno energijo in gremo v novo 100 letno obdobje napredka in razvoja človeku koristnih obuval, postopno pa tudi galanterije in oblačil.

Uspelo nam bo samo skupaj, razdrobljene in med sabo celo skregane nas bodo na tem turbulentnem nepredvidljivem trgu pohodili kot mravlje. MOČ v prihodnosti bo v neomajnem sodelovanju in vztrajanju na poti zmage. Delati dobro za skupaj, da bi imel vsak, ki sodeluje, od skupnega dobrega korist.

Prosimo vas, da povabite prijatelje in znance, naj se pridružijo skupini preko 800 zadružnicam in zadružnikom Peko kooperative, saj prav vsak šteje, ker delujemo po sistemu "več glav več ve" in naša moč je ravno v tem. Tudi, če nas mediji ne podpirajo, ker imajo taka navodila, to ne pomeni, da ne delamo marljivo in vztrajamo na poti k zastavljenim ciljem oz. uresničitvi vizije do leta 2033 zaenkrat.

Nikoli ne boste obžalovali, če si boste kupili delež zadružnika v P-eko kooperativi. Vedno boste lahko rekli vašim otrokom in vnukom, da ste bili eden od pionirjev pri gradnji nove tradicije Peka s P-eko kooperativo.

Za boljše razumevanje, kaj lahko naredimo, če se bomo začeli zavedati svojih resničnih moči, pa si preberite tole anekdoto:

Nekoč so vsa človeška bitja imela nadnaravne moči v sebi, vendar so to njihovo nadnaravno moč začela tako zlorabljati, da se je Brahma, glavni bog, odločil ljudem to njihovo božanskost odvzeti in jo skriti tja, kjer je nikoli ne bo mogoče najti.

Spraševal se je, kam skriti njihovo nadnaravno moč. Sklical je svet bogov, da bi mu pomagali pri odločitvi. »Pokopljimo jo globoko v zemljo,« so dejali bogovi. Vendar je Brahma odgovoril: »Ne, to ne bo dobro, saj bodo ljudje kopali v zemljo in jo našli.« Nato so bogovi rekli: »Potopimo jo v najgloblji ocean.«

Vendar je Brahma odvrnil: »Ne, tudi tja ne, saj se bodo naučili potapljati v oceane in jo bodo našli.« Nato so predlagali bogovi: »Odnesimo jo na vrh najvišje gore in jo tam skrijmo.« A je Brahma ponovno odgovoril: »Ne, tudi to ne bo dobro, saj bodo nekega dne preplezali vse gore in si ponovno vzeli njihovo nadnaravno moč.« Bogovi so se vdali in rekli: »Ne vemo, kam naj jo skrijemo, saj kot kaže ne na zemlji ne v morju ne obstaja kraj, ki ga človeška bitja nekega dne ne bi dosegla.«

Brahma se je zamislil in po dolgem razmisleku dejal: »Tako bomo storili. Njihovo nadnaravno moč bomo skrili globoko v središče njihove lastne biti, saj ljudem nikoli ne bo padlo na misel, da bi jo iskali tam.«

Vsi bogovi so se strinjali, da je to odlično skrivališče in tako je bilo tudi storjeno. Vse od tedaj ljudje hodijo sem in tja po zemlji, kopljejo, se potapljajo, plezajo in raziskujejo – iščoč nekaj, kar je že znotraj njih samih.

Ekipa P-eko kooperativa