Tako smo danes, 25. oktobra 2016, razumeli iz razgovora pri gospodu Tadeju Slapniku, državnemu sekretarju v kabinetu predsednika Vlade RS, zadolženega za ljudske pobude in socialno podjetništvo, kjer je potekal sestanek še z gospo Neno Dokuzov, vodja sektorja za socialno podjetništvo na Mininistrstvu za gospodarstvo RS, med 14. in 15. uro v prostorih Vlade RS na Gregorčičevi 27.
S strani PEKO kooperative smo se sestanka udeležili štirje predstavniki in sicer Andreja Repše, Leonora Jakovljević, Roman Zalokar in Ladislav Troha. V kratkih besedah smo predstavili organizatorjema srečanja naše dejavnosti in tudi, kje smo naleteli na težave - izzive, ki jih treba obiti ali preskočiti, da smo v vmesnem času od prevega srečanja registrirali zadrugo Peko kooperativa, v kateri smo do sedaj združili 680 zadružnic in zadružnikov, ustvarjamo obsežno kadrovsko bazo, znanje, ideje, predloge in tudi sredstva, ki jih je do sedaj bilo zbranih 28.000,00 EUR, in to brez kakršnekoli podpore institucij države, mediji pa tudi niso do sedaj kaj dosti podpirali tega ljudskega projekta.
Če bi se oz. ko se bomo začeli zavedati, kako pomembno je tovrstno združevanje za skupno odbro, bo steklo še hitreje. Zato smo apelirali na predstavnika Vlade RS, naj vendar začnemo zavzeto sodelovati, saj gre za ustvarjanje skupnega dobrega, novih delovnih mest in perspektive za naše predvsem mlade ljudi. K sodelovanju vabimo vse politike, ne glede na barve in prepričanja, saj ko gre za ustvarjanje skupnega dobrega v smislu novih delovnih mest, ne bi smelo vplivati na sodelovanje nič drugega kot znanje, sposobnosti in dobra volja.
Gospod Slapnik je vprašal, kako je z nekdanjimi zaposlenimi iz Peka? Ali so zainteresirani za delo v novem Peku? Odgovorili smo, da imamo že zdaj, ko še nismo v Tržiču na lokaciji, v svoji kadrovski bazi cca 40 vlog nekdanjih zaposlenih, po podakih Zavoda za zaposlovanje Kranj pa jih je še okoli 60 prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje. Prepričani smo, da bomo ob primernih spodbudah oblikovali dovoljšnje število primernih ljudi, da bomo lahko začeli s serijsko proizvodnjo. Je pa res, da so delaci zadnja leta delovanja Peka delali v precej kaotičnih razmerah v tudi precej slabih delovnih pogojih in za slabe plače. Zdaj ko so že nekaj časa doma, si najbrž mnogi ne predstavljajo, da bi se morali vrniti pod istimi pogoji nazaj. Zato bomo naredili vse, da v prvi vrsti naredimo vse tako, da bodo zaposleni glavna skrb Peko kooperative, ker se zavedamo, da je najboljši delavec tisti, ki je zadovoljen.
Vprašal je še, kako smo usklajevali svoje aktivnosti s stečajno upraviteljico in ali nam je omogočila, da bi prodajali gotove izdelke - čevlje, ki so na zalogi v skladišču, da bi akumulirali sredstva za nove modele? Odgovor je bil nikalen in dopolnjen s pojasnilom, da smo kandidirali za najem prostorov, strojev in opreme, da bi že 3. maja letos začeli z aktivnostmi za načrtovanje izdelkov, razvoj do prototipov in s serijsko proizvodnjo. Pred tem pa prodajo po sistemu predplačil s popusti. Zadružniki bi ljudje postajali tudi tako, da bi kupili obutev iz zaloge in z 20 evri bi postali zadružniki. Nič od predlaganega z naše strani, tudi postopni izvzem repromateriala, da bi ga porabili za izdelavo gotovih izdelkov, ni bil mogoč. Čeprav je gospa stečajna, mag. Tadeja Tamše, vseskozi na vseh sestankih govorila, da se bomo vse dogovorili, saj smo edini, ki želimo proizvodnjo ponovno zagnati. Upamo, da se stvari čimprej spremenijo in se bo dalo dogovoriti, kako bi s skupnim sodelovanjem naredili vse, da se bo tradicija Peka v najboljši možni podobi in veliko izboljšavami nadaljevala.
Predlagali smo, da se gospod Slapnik pozanima, kako je bil speljan stečaj podjetja Tokos iz Tržiča, ki je zgleden primer dobre izpeljave stečaja, ko se je dalo s stečajnim upraviteljem vse dogovoriti, da zdaj proizvodnja odlično teče in podjetje izvozi preko 90% svojih proizvodov.
Z zaskrbljenostjo smo povedali, da ni pametno, da stečajna upraviteljice predlaga sodišču sklepe, naj se proda vse tudi najmanjše pripomočke za izdelavo čevljev, drobne aparate, naprave in drugo drobno orodje, ki samo po sebi nima visoke vrednosti, vse pa potrebujemo za izdelavo čevljev.
V nadaljevanju smo na kratko predstavili idejo o oblikovanju kreativne delavnice oz. platforme v okviru proizvodnih prostorov Peka, kar bi lahko naredili skupaj s Fakulteto za dizajn in Akademijo za oblikovanje in likovno umetnost, morda tudi Fakulteto za strojništvo. Taka delavnica bi združevala vse potrebne in zainteresirane strokovnjake - izvedence in bi postala valilnica idej in končnih izdelkov, seveda v prototipni izvedbi. Pa seveda prostor za preizkušanje znanja obstoječih kadrov, modelarjev in drugih, ki so potrebni pri nastajanju čevljev, kasneje pa tudi galaterije in oblačil, ter prostor za prenos znanja od starejših izkušenih na mlajše ljudi, ki jih bomo zaposlili v Peko kooperativi.
Gospod in gospa sta v nadaljevanju nakazala možnosti, kje bi lahko Vlada in Ministrstvo za gospodarstvo sodelovala, kaj je mogoče in kje lahko najdemo skupni jezik.
Na koncu smo se dogovorili za sestanek v času 10 dni z možnimi sodelujočimi, ki bi doprinesli vsak svoje znanje in sposobnosti ter dobro voljo, da načrte še bolj optimiziramo, da pridemo tudi do zelo podrobne finančne konstrukcije in konkretnih izračunov donosov. Na ta način bi pritegnili tudi morebitne strateške zadružnike, ki bi kupili višje prostovoljne deleže Peko kooperative, saj bodo v teh načrtih videli svojo priložnost za plemenitenje svoje naložbe.
Sicer pa smo pojasnili, da je naš namen v prvem koraku priti postopoma do optimizirane proizvodnje 150 parov obutve na dan, s 25 redno zaposlenimi, z dodano vrednostjo v povprečju 104 Eur. Ta prvi cilj bi morali imeti vsi sodelujoči v glavi, da ga dosežemo čimprej. V tem procesu postavimo Peko nazaj na trg, ga primerno pozicioniramo med druge blagovne znamke v smislu oblikovanja, materialov, kakovosti ter funkcionalnosti, vse to pa podpremo s primernim marketingom in prodajnimi aktivnostmi.
Omenjeno je bilo tudi kooperacijsko sodelovanje, da bomo na platformi Peko kooperativa združevali že delujoče manjše proizvajalce kakovostnih izdelkov, ki so izdelani v konceptu Peko kooperavtive. Tako jim bomo omogočili promocijo skozi marketinške in prodajne aktivnosti Peko kooperative, da bodo naročila večja. Ko bodo naročila presegala njihove proizvodnje zmožnosti, pa bomo lahko za proizvodnjo potrebnih količin to izdelali v Peku in z zunanjimi kooperanti. Skratka, šlo bo za združevanje že delujočih proizvajalcev za skupni nastop na trgu in pri proizvodnji. Čisto praktično bo to nekako tako: na primer nek oblikovalec danes dela s pomočjo svojega čevljarja zanimive čevlje, ki dosegajo standarde Peko kooperative po prej navedenih kriterijih. Ta linija čevljev, če bo šlo za čevlje, se bo imenovala recimo Peko kooperativa by Mojca.
Sestanek je potekal v pozitivnem vzdušju in naklonjenosti projektu Peko kooperative, za katerega tudi na Vladi mislijo, da je lahko model še za druge podobne pozitivne zgodbe, česar smo se razveselili. Pričakujemo že naslednja srečanja, še najbolj pa, ko se bomo lahko srečevali v kreativni delavnici, kjer bodo nastajali novi modeli obutve in drugih izdelkov Peko kooperative.
Potrudimo se vsi, povabimo k sodelovanju še druge potencialne zadružnike, strokovnjake različnih strok in potencialne kooperante. Začnite risati in predlagati. Zaženimo kolesje v dobrobit skupnega dobra, več ko bomo ustvarili, večji bo uspeh, in ko je uspeh, je tudi denar. Tega bomo pošteno razdelili med vse deležnike. Zadružnike, zaposlene in oblikovali bomo rezerve ter vlagali v razvoj, tehnologije in v kadre.
Andreja Repše, u.d.i.a.
