Pod Kapitljem na Prešernovem trgu v Novem mestu že 35. leto deluje 80-letni čevljar Henrik Kolenc, ki se še vedno ure in ure sklanja nad uničenimi čevlji.
Henrik Kolenc še vedno vztraja v svoji čevljarski delavnici. Foto: L. Markelj
In kje čevljar Henrik Kolenc kupuje čevlje zase? Pravi, da si jih ne kupuje veliko, ima stare čevlje, še tudi take, ki si jih je izdelal sam in zanje dobro skrbi.
V delavnici diši po usnju, lepilu in drugih materialih, sliši se tolčenje, rezanje, šivanje, sem in tja zabrni šivalni ali brusilni stroj. Henrik Kolenc bi seveda lahko že zdavnaj le užival v upokojenskem stanu, a to ni zanj. Henrik je z dušo in srcem čevljar oziroma šuštar, kot se je reklo včasih, in pravi, da bo vztrajal, dokler mu bo zdravje služilo. Saj tudi mora, ko pa je menda še edini čevljar v dolenjski prestolnici!
Novih skorajda ni, saj že štiri desetletja ni šole zanje. Nekoč je bilo seveda drugače in tudi čevljarjev je bilo veliko.
NAREDI HITRO IN DOBRO
Henrik Kolenc je imel vedno veliko dela, saj da na kvaliteto in korekten odnos s strankami. Te se k njemu rade vračajo, ker je tudi hiter in rad ustreže ter opravi delo v dnevu ali dveh. »Vedno poskušam najti rešitev za kakršnokoli težavo, s katero pridejo k meni. Povem po pravici, ali se bo nekaj dalo popraviti ali ne, in koliko bo približno stalo,« pravi »naš« čevljar.
Henriku v delavnici družbo dela maček Miki. Foto: L. Markelj
OBUTEV SLABŠA KOT NEKOČ
Današnja obutev je drugačna kot nekoč, predvsem slabša. »Največja razlika je, da so bili čevlji v preteklosti izdelani kvalitetno in zato uporabni dlje časa, morebitna popravila so bila drugačne vrste kot danes, ko v glavnem stranke prihajajo s čevlji iz cenenih materialov. Razlika je tudi pri usnju, ki ni več enako. Pomembno je tudi, kako je čevelj narejen. Danes je veliko lepljenja in malo šivanja. Celo moške pete, ki bi morale biti pribite, so pogosto le lepljene. Ravno tako so bili včasih zašiti podplati, danes le pri višjecenovnih znamkah.«
Zaradi vsega tega imajo tudi čevljarji težave. »Plastični materiali in gume so si različni, zato na vsako prime različno lepilo. Pogosto je treba poskusiti vsaj s tremi ali štirimi vrstami lepila, da je eno pravo. Tudi debelina usnja se je na usnjenih čevljih znižala.«
Pri teh škornjih bo treba popraviti peto Foto: L. Markelj
NOVI ČEVLJI RES POCENI?
Sicer pa večina ljudi svoje odslužene čevlje raje zabriše v smeti, kot bi jih prinesla k čevljarju, in si gre kupit nove, ker so pač poceni. Ne zaveda se, da bodo za majhen denar spet kupili slab čevelj, v katerem noga ne bo dihala, se bo potila, ne bo stabilno stala … »Ne čudim se, da imajo ljudje toliko težav z nogami. Ko opazujem njihova obuvala, vidim - sama umetna roba, guma, plastika … Groza!«
KDAJ STE NAZADNJE OČISTILI SVOJE ČEVLJE?
V popravilo nekateri prinesejo čevlje tudi prepozno. Popravilo zdrsane pete je na primer pogost razlog za obisk čevljarja. »A kaj, ko dobim čevelj, na katerem je peta že pol krajša! Popraviti jo je treba, ko se stanjša za dva milimetra, pa ne zaradi videza, zaradi hoje in zdravja,« pove Henrik.
Ne razume tudi, da ljudje tako malo dajo na kvalitetno obutev. »Resda se danes hodi peš veliko manj kot nekoč, a vendar so ljudje po cele dneve obuti v iste čevlje. In če niso kvalitetni … V njih se potijo, zebe jih, tiščijo jih,«razmišlja. Žal ljudje svojih čevljev tudi ne vzdržujejo, opaža čevljar Henrik. Treba jih je redno čistiti, namazati z globinom kot nekoč in nato zdrgniti. »Danes pa vsi samo nekaj špricajo z raznimi spreji, celo kar po umazaniji. Usnjen čevelj potrebuje maščobo,« pove Henrik.
In kdaj se vi nazadnje očistili svoje čevlje?
Vir: Svet24
Dodatek Peko kooperative:
Čevlji Peko kooperative so narejeni tako, da jih bo možno servisirati. Po vsakem servisu bodo spet lepi in uporabni.
